Bil sem star okoli 22 let, ko sem se odloču, da bom postal poker profesionalec....kar pomeni, postati nekaj, kar uspeva le približno 3-5% ljudem, ki so kadarkoli igrali poker in verjemite mi, ni jih malo. Težko bi reku, a so bli začetki lahki al težki, ja, verjetno, če bi zdej pogledu nazaj so bli težki, predvsem zaradi okoliških dejavnikov...ker kakorkoli, živimo v Sloveniji, mejhni Sloveniji, kjer je vse kar ni po nekih standardih, nepredstavljivo, narobe, slabo in še marsikaj! Kljub vsem zbadljivkam, posmehljivosti in še marsičemu sem se podal tej poti, poti, kjer bom sam svoj šef, sam določal kdaj bom delal, kok bom delal, predvsem pa kako bom delal.

Predvsem sem prebral ogromno knjig, ki so mi dale neko osnovo v kaj se podajam, mogoče bi celo lahko rekel, da sem več pridobil z branjem knjig, v katerih je pisalo o stilu življenja pokerašev, kot pa o igri sami. Igro, ki sem jo igral, sem dejansko razvil sam skozi vsa ta leta igranja, računanja, statistike in vseh ostalih podatkov, ki so takrat bili na razpolago. V obdobju, ko sem že prebil ta osnovni led in si v pokeraškem svetu že ustvaril neko ime, predvsem v HEADS UP IGRI (igra ena na ena), sem spoznal super človeka, z miselnostjo podobno moji....to pomeni, narediti vse, da bi postal najboljši (ne vem, mogoče za nekatere zveni arogantno, ampak tko pač je)

Zelo kmalu sva postala "sodelavca", sicer sva igrala povsem dve različni "disciplni" pokra, pa kljub vsemu odlično sodelovala, kar se je poznalo tudi na rezultatih....če se komu da poslušat, sva bila tudi povabljena na oddajo razmerja, kjer se mi zdi, da je bilo kar lepo razloženo, kako vse skupaj poteka.

https://val202.rtvslo.si/2012/02/razmerja-4/

Matej je bil, in je še danes, zagotovo eden najboljši turnirskih igralcev v Sloveniji, še danes spremljam njegov razvoj in rezultate in kapo dol. Sam pa sem bi takrat med petimi najboljšimi igralci na svetu, v enem obdobju celo najboljši! (stats dont lie ) Rad vržem kakšno tako kost vsake tok časa ;) Uglavnm, bila sva verjetno med prvimi pri nas, ki so se odločili za tako sodelovanje, najela pisarno, jo uredila, da je bila primerna za poker (igrala sva seveda online, za vse tiste, ki ste to spregledat) in delala vsak dan....ja prav ste slišal, vsak dan! Beležia sva ure, preživete v pisarni, mogoče boste po tem podatku dojel, zakaj nama je uspel, kar nama je in zakaj marsikomu ne. V povprečju, sva v enem letu, preživela več kot 250 ur mesečno za računalnikom, med katerimi so bili tudi meseci s 300 delovnimi urami! Sam sem v tistem obdobju osvojil kar 5 supernova elite statusov na pokerstarsu in bil takrat med top 3 igralci po teh točkah in to na strani, z več kot milijon registriranimi igralci....to je pomenilo, da bi v tistem obdobju lahko s strani pokerstarsa lahko dobil 12 porschejev, za vsak mesec enega :) ja kakorkoli, me marate ali ne.....v pokru sem nekoč nekaj pomenil :) Ob tem bom še izpostavil eno dejstvo, ki se dan danes zdi praktično nepredstavljivo. V tistem obdobju se je tudi začel poker coaching in sam sem postavil na poker tirnice kar nekaj igralcev, ki so lepo zaslužili in še danes služijo.....in ja moja ura učenja je bila takrat 1000 eur! učil sem seveda večino tujce, blo pa je tud nekaj slovencev, ki so šli čez mojo šolo in so še danes uspešni...čestitam!

DANES...ja danes, danes je drugače...tako kot že veste....spoštovanje si je izjemno težko prislužiti, poruši pa se čez noč....verjetno je prav tako, ne vem...poslušam, kako je danes poker težji, kako je bilo par let nazaj lažje, kakšno srečo smo imeli.....ne vem, morda pa res. Sam sicer nikol nisem bil pristaš tega....pa bom reku tko...pejte v pisarno, delite 250 ur na mesec al pa "sam" 200, pa bomo vidl, a je res lažje, al smo pa samo mi takrat bli pripravljeni več vložit, kot ste vi prpravljeni danes...

Men osebno je poker dal toliko kot sem v njega vlagal....bila so leta trdega dela, grindanja, odrekanja, ki so se poplačala z ogromnimi nepredstavljivimi vsotami....in bila so leta naveličanosti, nedela, malomarnega igranja, ki so prav tako "poplačala" z nepredstavljivimi izgubami. Moram priznat, kljub vsem vzponom in seveda padcem...poker mi je dal nekaj, kar mi je pomenilo use....dal mi je svobodo, dal mi je možnost, delati kjerkoli na svetu (kar sem z veseljem izkoristil), dal mi je tisto malo zvezdništva (priznam, bile so tudi situacije, kjer sem se počutil nelagodno) in predvsem dal mi je življenjsko lekcijo, da nič ni samoumevno....

Če igrate poker za zabavo, uživejte! če ste profiji, ne popuščajte! sam pa se kmalu vrnem med najboljše ;)

Lp do naslednjič